Namen društva

Sredi 50-tih let se je začelo Velenje naglo razvijati. Potreba po novim energetskih virih je prinesel razvoj Premogovnika. Međimurci, znani kot dobri gradbinci, zagotovo najbližji geografsko, so bili prvi, ki so s podjetjem Gradis Ljubljana, kasneje pa z domačim podjetjem Vegrad, gradili stanovanjske, industrijske in kulturne objekte v Velenju. Kasnejše obdobje je pritegnilo še ostale graditelje iz takratne skupne države Jugoslavije. Ne glede na bližino Međimurja, si je vsaki priden Međimurec gradil svoj dom v obliki samostojne »hiže« stanovanja ali doma za počitek.

Kulturno društvo Međimurje Velenje

»Tako je v tem obdobju bilo zagotovo največje število Međimurcev, okoli 800. S prihodom ostalih družinskih članov in normalnega prirastka družin, se je to število povečalo. Međimurci, ki so zvesti družini, nimamo radi nekega širšega združevanja. Interes za to se je pokazal sredi osemdesetih, realiziran pa je leta 1997, z ustanovitvijo Kulturnega društva Međimurje Velenje. Posebna želja je bila združitev kajkavsko govorečih prebivalcev Velenja, ki imajo svoje korenine iz Međimurja, Zagorja, Podravine, kakor tudi prijateljev teh ljudi.Vedno je bila želja vodstva društva - preko aktivnosti društva biti prepoznan najprej v lokalnem okolju, nato pa tudi širše. To društvo zagotovo uspeva, posebej pa, ko se bo vključila v delo in aktivnosti druga in tretja generacija Međimurcev. Aktivnost društva že 20 let to zagotavlja.«

Kulturno društvo Međimurje Velenje
Napisal: Đurkanov


Kulturno društvo Međimurje Velenje

Organi društva

Kulturno društvo Međimurje Velenje deluje po Zakonu o društvih Republike Slovenije in po Statutu društva, ki ga je sprejelo na svojem ustanovitvenem Zboru, kasneje pa dopolnjevalo glede na spremembo zakonodaje. 

Statut kot najpomembnejši akt društva predvideva sledečo organiziranost: 
Zbor članov društva – najvišji organ društva. Deluje preko rednih sestankov enkrat letno. 
Upravni odbor – opravlja organizacijske, upravne in strokovno tehnične naloge. Število članov odbora je 7, izvoljeni so za 4-letni mandat. Vodi ga predsednik UO, ki je obenem tudi predsednik društva.
Nadzorni odbor – spremlja delo vseh organov društva, opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva.
Častno razsodišče – odloča o disciplinskih prekrških in drugih sporih. Sekcije – realizirajo s planom postavljene aktivnosti. 

Statut KDM Velenje PDF dokument, 6,60 MB

Vir: Zakon o društvih RS - Statut KDM

Zgodovina društva

Kako je nastalo KD ”MEĐIMURJE” ali kratka zgodovina međimurcev v Velenju

Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, nekako z razcvetom mesta Velenje, lahko štejemo za čas prihoda večjega števila delovne sile v ta kraj. Ko se je začela rast Rudnika, ki se je do tedaj oskrboval z lokalno delovno silo, in ko so narasle tudi potrebe za izgradnjo novega mesta, je začela v Velenje prihajati delovna sila iz ostalih delov takratne Jugoslavije. Poleg delovne sile, ki je delala na železnici, tako imenovanih štrekarjev, je z večjimi gradbenimi podjetji, kot je bil na primer Gradis, oziroma z razvojem gradbene dejavnosti na Rudniku prišla tudi delovna sila za potrebe gradbeništva. Gradilo se je novo Velenje, ki je leta 2009 praznovalo 50. obletnico poimenovanja v mesto.

Med prvimi znanimi gradbinci so bili »taraceri«,predvsem pa je bil znan obrtnik Rudolf Ilijaš iz Hodošana »s svojim dečkima«. Ta čas lahko štejemo za pričetek organiziranega prihoda Medžimurcev v Velenje. Nadaljnji razvoj Velenja, zlasti izgradnja termoelektrarne v Šoštanju, je sredi sedemdesetih pritegnil še večje število priseljencev. Ne obstajajo natančni podatki o njihovem številu, vendar se predvideva, da jih je takrat bilo preko 350, nekaj z družinami, nekaj samostojno. Sedemdeseta leta so bila predvsem pomembna zato, ker je takrat veliko družin pridobilo stanovanja ali gradilo svoje hiše. Za Medžimurce je bilo značilno, da so še zmeraj zelo radi odhajali »dimo«, saj so dom imeli zelo blizu v primerjavi z ostalimi prebivalci, ki so prišli iz ostalega dela Jugoslavije. Želja po organizirani združitvi Medžimurcev je obstajala že sredi osemdesetih let, vendar si je takratna oblast takšen način združevanja napačno razlagala in zato ni bil dovoljen. Po nastanku novih držav na področju bivše Jugoslavije ter s tem tudi Republike Slovenije in Republike Hrvaške, in ob večji demokratični svobodi se je sredi devetdesetih let ponudila ideja, ki smo jo Medžimurci izkoristili 7. aprila 1997.

V Vegradovi sejni sobi se nas je zbralo 26 Medžimurcev in ustanovili smo iniciativni odbor za organizacijo društva. Odbor je vodil Drago Blagus. Ustanovna skupščina je bila 13. junija 1997 in ta datum se lahko šteje za pričetek delovanja društva. Takrat smo se dogovorili, da se bo društvo imenovalo "Kulturno društvo Međimurje Velenje". Osnovna naloga poleg zbiranja in srečevanja međimurcev je bilo negovanje tradicije međimurskih običajev in šeg. Pravila društva smo zapisali v svoj Statut, društvo pa deluje v skladu z Zakonom o društvih Republike Slovenije. Vsebino dela društva vsako leto dopolnimo in dogovorimo z novimi programi, ki jih v obliki nastopov, srečanj ali pisane besede predstavimo članom društva ali prijateljem Međimurja. Tako smo leta 2005 oblikovali tamburaško skupino, v januarju leta 2006 pa folklorno skupino. Danes obe skupini tvorita osnovno aktivnost društva, ki je prepoznavna ne samo v Velenju, temveč tudi širše, tudi v naši domovini Hrvaški. Znana je naša "Međimurska noć", prireditev društva, na kateri prikažemo delo in vse dosežke društva. Takšnih prireditev smo organizirali že 13.

Ostala druženja so v obliki piknikov, skupnih izletov in literarnih večerov. Društvo vodi izvršilni odbor, čigar naloga je kreativno vodenje društva in usmerjanje v prihodnost. Društvo je 14 let kot predsednik zelo uspešno vodil Drago Blagus in s svojim delom pustil neizbrisen pečat v delu društva. Društvo danes šteje 250 članov. Članstvo v društvo je odprtega tipa, tako da so člani društva tudi zelo znani Velenjčani. Društvo se financira iz članarine. Ostali glavni viri financiranja so še sredstva iz razpisov Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, sredstva iz razpisov občinske kulturne skupnosti, pomoč Republike Hrvaške preko veleposlaništva ter sredstva raznih sponzorjev ob prireditvah. Društvo je član Zveze kulturnih društev Šaleške doline in Skupnosti hrvaških društev v Sloveniji. Društvo sodeluje tudi z sorodnimi društvi v okviru občine na skupnih nastopih in z društvi Republike Hrvaške in Madžarske. Za svoje delovanje je društvo prejelo veliko priznanj, najpomembnejše pa je »Povelja Međimurske županije za leto 2008 za izuzetne rezultate u 10 - godišnjem radu na očuvanju, promoviranju narodnih običaja Međimurja u republici Sloveniji i šire (Čakovec, 30. travnja 2008 g.)«. Tako kot vsa sorodna društva v Sloveniji z enako vsebino delovanja ima tudi Kulturno društvo Međimurje Velenje težave pri pomladitvi članstva. Tudi trenutna gospodarska kriza je pustila posledice na delovanju društva in udeležbi na naših prireditvah.

Želimo si, da bi naši mladi međimurci prevzeli pobudo v društvu, da bi ohranili svoje korenine, ki se jih zelo dobro zavedajo. Leta 2017 smo obeležili dvajseto obletnico delovanja društva z organiziranjem prireditve 6. Sabora hrvatske kulture u Sloveniji.

Zapisal: Matija Blagus